06.03.09 Eating Shit Records, Barcelona

Eating Shit Records je založba locirana v katalonski Gironi. Pod svojim okriljem ima pestro število bendov, večina katerih preigrava tako ali drugače niansiran melodičen hardcore – le-ta je pač the shit na iberskem polotoku. Sodelujejo tudi s švedskimi Enemy Alliance, ki so nadaljevanje Satanic Surfers ter Veneree. Skrbijo za organizacijo večjih koncertov na širšem območju Katalonije, podpirajo pa tudi lokalno sceno.

Na prvi marčevski petek se mi je torej ponujal vpogled v barcelonsko hardcore dogajanje.  V ambientu prijetnega manjšega kluba, nekoliko odmaknjenega iz strogega centra, so nastopile sledeče štiri skupine: The Defense, Still Water to Rain, No Second Chance ter Godfarts. Koncert se je za lokalne standarde začel zelo zgodaj, takoj po večerji, meni pa se je 22.00 zdela ravno pravšnja ura.

Prvi so pred precej polnim klubom odigrali set Godfarts. Njihov energičen skatepunk žal trpi za pomanjkanjem raznolikosti, pa tudi na samem zvoku ter vokalih morajo še dodelati. Toda vzdušje se je s sodelovanjem zveste publike vrstnikov, ki so ponoreli ob vsaki priredbi Pennywise (a njih sploh še kdo posluša?) ter Minor Threat,  precej približalo originalnem punk etosu. V srednji šoli pač vsak pankroker sanja o Kaliforniji – v Barceloni je to celo nekoliko lažje.

Sledili so No Second Chance, zrelejša verzija zgornjega benda. Glasbeno se gibljejo po stopinjah pop-punk velikanov kalibra NUFAN, z občasnim prijemom melodične hardcore šole ala Dead Hearts. Seveda bi spet lahko padla kakšna pripomba okoli vokala, ampak pri neuveljavljenih bendih ne bom pikolovski. Žal so jim drugače soliden nastop pokvarile malenkostne tehnične težave ter dejstvo, da so pred kratkim šli skozi večje menjave kadra.

S Still Water to Rain, čigar album je bil darilo ob plačilu vstopnine, se je večer prevesil v drugo polovico, med bende z nekaj več odrske kilometrine. Njihova glasba ter lirika sta pod močnim vplivom ameriških east coast bendov (Have Heart, Verse), poznajo pa se tudi nagibi k art emopunk šoli (think Comadre). Ob dobrem zvoku in odrskem pristopu mi je bil njihov nastop vrhunec večera. Ki ga je dodatno osladila priredba, heh, koga drugega kot Refused.

Večer so zaključili The Defense, barcelonski straight edge youth crew junaki, ki izdajajo za nemško XCrucial ResponseX. Svoje, sicer že izpeto sporočilnost o vztrajnosti ter  predanosti, podajajo preko oldskool hardcora, ki pa je za odtenek bolj melodičen od standardne ponudbe podobnih bendov. Sliko dopolnjujejo vsi klišeji: košarkaške hlače, tekaški čevlji z nizkimi nogavicami, tattooji ter v povprečju pet iksov na osebo in njeno opremo. No, nastop je energičen (obiskovanje fitnesa se obrestuje), pridige pa tudi nisem zasledil, ali dočakal – metro ima žal omejen urnik obratovanja. Vsekakor dečki obvladajo. Ray bi bil ponosen.

www.eatingshitrecords.com
www.myspace.com/thedefense
www.myspace.com/stillwatertorain
www.myspace.com/noiichance
www.myspace.com/godfarts


Jan