zadnje A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 0-9
Adam Curtis je nekoč posnel dokumentarno serijo o raznih vplivnežih, ki so na podlagi Freudovih teorij skušali kontrolirati množice v zadnjih sto letih. Prvi del dokumentarca nosi ime Happiness Machines, osrednji lik pa je prav nečak prej omenjenega psihoanalitika, Edward Bernays, ki se je s svojim očetovstvom na področju odnosa z javnostmi vpisal kot eden najvplivnejših Američanov v dvajsetem stoletju. Bernays je kot mojster manipulacije in igranja s podzavestjo v prid takratni politiki in ekonomiji zastrupljal miselnost, navade, okuse in ideje družbe, ter iz nje ustvarjal potrošniški stroj, kjer poželenja zasenčijo človekove osnovne potrebe in kjer se največje veselje sproži v nakupovalno histerijo po materialnih dobrinah, ki jih ne potrebujemo. Vam je to kaj poznano? Upam, da je vaš odgovor da, kajti to se še vedno dogaja tukaj in zdaj, kar nam skuša povedati tudi makedonski kvartet Bernays Propaganda s svojo debitantsko ploščo Happiness Machines. Le ta zdaleč ni še en plesni odklop ob katerem se bomo zdivjali in kot srečni stroji pozabili na vse, kajti gre za pravi filozofsko-političen manifest o krutem odnosu človeka do živali, katere smrt se v današnji družbi smatra zgolj kot trivialna statistika nazdravljena z dobrim tekom. In kakšno vezo ima človekovo uživanje živalskega mesa z Bernaysovimi manipulatorskimi taktikami? Odgovor in še kaj za zraven vam prepuščam na zelo zanimivem 32 strani dolgem eseju, ki ga je za album pripravila pevka Kristina.
Tako kot je presenečenje izdelka zajeten booklet, tako je tudi z glasbo, ki s svojo diskoidno funk-post-punkovsko godbo prekine hardcore/punkovsko distorzijo in kričanje številnih bivših oz. še delujočih članskih bendov (FxPxOx, Suns, SmartXBomb, This Home Is Prepared, Demoncrats, Choice of My Own, Backstab Warning, Boombyx, New Police State, Treta smena, itd) s hmm... lahko bi rekel, z radiu prijaznejšimi toni. In če so takšne oznake največkrat slabo znamenje, se v tem primeru nimate česa bati, saj njihova, res da popish, vendar pa tudi zelo angažirana glasba naravnost zažiga. Tako kot zažigajo njim podobni Gang of Four, Gossip in še kdo. Njihovo igranje je preprosto, na kakšen moment celo malce pustobno, ampak petje v domačem jeziku je očarljivo in stvar je napravljena s filingom in srcem, in ne morem si pomagat, da ne bi plesal na vsak komad. Nocoj še plešemo, jutri pa revolucija!
(ivo. 24.03.09)
Za koncerte glej forum!
